Merjenje temperaturePovišana telesna temperatura je pogost simptom bolezni. Čeprav jo mnogi dojemajo kot nekaj slabega, takoj poskrbijo za temeljito merjenje temperature in jo pričnejo zniževati, pa nam zdravniki povedo ravno nasprotno: povišana telesna temperatura ni nekaj, česar se moramo brezpogojno bati. Je namreč del obrambnega mehanizma našega telesa in kaže na to, da se telo ob srečanju z virusi ter bakterijami pravilno odziva. Ko pride do resne okužbe in jo telo prepozna, se namreč prične s to okužbo tudi boriti – možgani poskrbijo za povišanje temperature, kar uniči vsiljivce.
Merjenje temperature nam lahko pove, ali je odziv telesa primeren ali prekomeren. Dokler temperatura ni povišana na več kot 38,5 stopinje Celzija, se običajno ne poslužujemo zdravil za zniževanje temperature. V kolikor je ta vrednost presežena oziroma temperatura »podivja«, pa je treba poskrbeti za zniževanje – tako z zdravili kot s hlajenjem glave z obkladki ali s kopanjem v mlačni vodi.
Natančno in tudi hitro merjenje temperature je potrebno tudi v primeru preobčutljivosti na povišano telesno temperaturo – na primer pri otrocih, ki ob velikih povišanjih trpijo za vročinskimi krči.
Kateri način merjenja pa je najbolj primeren? Še vedno velja, da je najbolj natančno merjenje povišane temperature v zadnjiku, vendar to običajno ni potrebno. Merjenje pod pazduho, na čelu ali z ušesnim termometrom je povsem dovolj, seveda pa je pri tem nujno, da uporabljamo natančen in zanesljiv termometer. Za merjenje v anusu se odločamo le po potrebi – na primer takrat, ko lahko razlika med temperaturo, izmerjeno pod pazduho, ter temperaturo, izmerjeno v anusu, pove o določenem bolezenskem stanju (na primer vnetju slepiča).