V zaprtih, ogrevanih prostorih, kjer prezračevanje pogosto ni zadostno, pršice najdejo idealne pogoje za življenje. V članku bomo predstavili kako ravnati ob alergiji na pršice. Ker večina odraslih preživi precej časa v notranjih prostorih, se s temi drobnimi organizmi srečujemo vsak dan. Čeprav so pršice zelo majhne in jih s prostim očesom skorajda ne opazimo, so stalno prisotne v našem bivalnem okolju. Rade se zadržujejo na mestih, kjer je toplo in vlažno – na primer v posteljnini, zavesah in oblazinjenem pohištvu. V resnici same pršice niso problematične. Tisto, kar sproža neprijetne reakcije pri občutljivih ljudeh, so njihovi izločki. Ti vsebujejo beljakovine, ki lahko sprožijo močan imunski odziv in povzročijo simptome alergije, ki so lahko precej nadležni – še posebej ponoči, ko se težave pogosto še okrepijo.

Znaki, da imate alergijo na pršice
Simptomi, ki kažejo na alergijo na pršice, so običajno prisotni vse leto. Alergija na pršice se izraža najpogosteje zjutraj, kmalu po prebujanju. Alergija na pršice se kaže kot zamašen nos, pogosto kihanje, solzne oči in dražeče bolečine v žrelu. Osebe z astmo lahko doživljajo piskanje v prsih, kašelj ali težave z dihanjem. Prisotna sta tudi splošna utrujenost in zmanjšana zbranost. Ker te težave ne izginejo z menjavo letnega časa, so pogosto napačno razumljene ali spregledane, čeprav izvirajo iz vsakodnevnega stika z alergenom.
Dejavniki tveganja in genetska nagnjenost
Alergija na pršice se pogosto razvije pri tistih, ki imajo v družini prisotne druge alergijske bolezni ali so že nagnjeni k atopijam. Genetika torej pomembno vpliva na pojav alergije, vendar ni edini dejavnik. Na razvoj bolezni vplivajo tudi življenjski pogoji – vlaga v prostorih, prisotnost hišnih ljubljenčkov, številne tekstilne površine in pomanjkljivo prezračevanje. Ljudje z alergijo pogosto občutijo utrujenost in motnje spanja, saj jim simptomi ponoči preprečujejo kakovosten počitek.
Zdravljenje alergije
Uspešno obvladovanje težav z alergijo temelji na dveh stebrih – zmanjšanju stika z alergenom in lajšanju simptomov z zdravili. Če higiena prostora ni dovolj, pridejo v poštev zdravila: antihistaminiki za lajšanje srbenja in kihanja, kortikosteroidi za zmanjšanje vnetja in, v hujših primerih, imunoterapija. Zdravila je treba jemati pod nadzorom zdravnika, saj samozdravljenje lahko prikrije druge zaplete ali vodi v neučinkovito terapijo.