Navidezna resničnost (VR) je računalniško ustvarjena izkušnja, ki nam omogoča interakcijo in poteka v simuliranem okolju. Opira se predvsem na slušno in vizualno povratno informacijo, obstajajo pa tudi možnosti za druge vrste povratnih informacij. VR okolje lahko temelji na resničnem svetu ali pa je domišljijske narave. Med VR štejemo tudi sisteme s povečano resničnostjo.
Trenutna VR tehnologija najpogosteje uporablja posebne slušalke za navidezno resničnost ali več projekcijska okolja, včasih tudi v kombinaciji s fizičnimi okolji ali predmeti, da ustvari realistične zvoke in slike, ki za nas simulirajo resničnost v navideznem okolju. Ko uporabljamo opremo za navidezno resničnost, lahko dejansko raziskujemo ta svet in nismo omejeni samo na nekaj manjših lokacij. Po njem se lahko premikamo in upravljamo z virtualnimi značilnostmi ali elementi. Takšen učinek se po navadi ustvari z VR slušalkami, ki imajo zaslon, kateri se namesti na glavo pred oči, lahko pa takšen učinek tudi ustvarimo s posebej oblikovanimi sobami z več velikimi zasloni.
VR sistemi, ki vključujejo še prenos vibracij in ostalih občutkov na uporabnika preko igralnega krmilnika ali drugih naprav, se imenujejo haptični sistemi. Takšen tip povratne informacije imenujemo igranje iger s povračilno silo in aplikacije za trening.
Sistemi navidezni resničnosti so se sprva začeli razvijati med 1970-1990, ko so se primarno uporabljali za industrijske namene (Zdravniške in letalske simulacije, avtomobilska industrija, vojaške simulacije…). Po letu 1990 so se že začele pojavljati prve naprave, ki so bile mišljene za uporabo povprečnega človeka. Takrat to še niso bile manjše naprave, ampak večji avtomati na katerih si lahko igral različne igre ali pa celotne sobe. V zadnjih desetih letih je navidezna resničnost doživela velik razvoj z razvojem naprave Oculus Rift, katero je kupil in nadalje razvil Facebook. Danes že več kot 200 podjetij razvija svoje naprave za navidezno resničnost in razvoj bo brez dvoma še zelo napredoval.
Navidezna resničnost se največ uporablja za igranje iger in gledanje 3D filmov. Uporablja pa se tudi v robotiki, družbenih vedah, medicini za različne namene tudi za rehabilitacijo, simulacijah prostora za namene dela, izobrazbe ali treninge, za umetniške namene…
Obstaja več vprašanje glede zdravja in varnosti uporabe VR naprav. Bilo je že več primerov, ko je dolgotrajna uporaba navidezne resničnosti prinesla nezaželene simptome, še posebej med mladoletnimi osebami, zato je za njih uporaba navidezne resničnosti ne priporočena.
Obstajajo tudi skrbi glede zasebnosti med uporabo navidezne resničnosti, ker bi se takšne naprave lahko uporabljale za množični nadzor. Razširitev VR bo zmanjšala stroške za pridobivanje informacij glede dejanj, gibanj in odzivov possameznikov.