Razveza zakonske zveze je boleč dogodek v življenju vseh udeleženih, vključno s skupnimi otroki zakoncev. Iz tega izhaja, da je smiselno, da je razveza zakonske zveze izpeljana na diskreten in hiter način, da bi udeleženi občutili čim manj posledic.

Kako je definirana razveza zakonske zveze?

Razveza zakonske zveze, oziroma ločitev, je pravni postopek, s katerim se zakon med dvema osebama uradno konča. Postopek se začne z oddajo vloge za razvezo na sodišče, potem ko zakonca sprejmeta odločitev, da ne bosta več nadaljevala skupnega življenja. Slovenska zakonodaja določa dve vrsti ločitve – sporazumno ločitev in ločitev s tožbo (nesporazumno ločitev). Pri sporazumni ločitvi se zakonca sama dogovorita o vseh ključnih vidikih, kot so delitev skupnega premoženja, skrb za skupne otroke in višina preživnine. Če do dogovora ne pride, sledi ločitev s tožbo, ki je običajno daljši in čustveno napornejši proces, pogosto z negativnimi posledicami za vse družinske člane.

Kateri so koraki sporazumne razveze zakonske zveze?

Sporazumna razveza zakonske zveze se, kot že omenjeno, začne z oddajo vloge za ločitev. Vlogo je treba poslati na pristojno sodišče, poleg vloge pa morajo biti dodani tudi vsi relevantni dokumenti. Sporazumna razveza zakonske zveze se zaključi bistveno hitreje kot ločitev s tožbo, poleg tega pa pri njej ne nastajajo nepotrebni stroški, vezani na odvetnike, ki na sodišču branijo svoje stranke. Sporazumna razveza zakonske zveze mora vsebovati dogovor o delitvi premoženja, ki mora biti zapisan v obliki notarskega zapisa, in dogovor o skrbništvu nad skupnimi otroki. Vsi dogovori in zapisi se morajo nato priložiti k vlogi za ločitev.

V primeru, da imata zakonca tudi skupne mladoletne otroke, je treba pred oddajo vloge na sodišče obiskati center za socialno delo, ki napiše mnenje o situaciji. Slednje se nato priloži k vlogi za ločitev. V primeru sporazumne razveze zakonske zveze se zakonca ne odločita za pomoč odvetnika za ločitve, zato so stroški takšne ločitve bistveno nižji, razveza zakonske zveze pa je zaključena bistveno hitreje kot pri ločitvi s tožbo.

Kateri so koraki razveze zakonske zveze s tožbo?

Ločitev s tožbo nastopi, kadar se zakonca ne moreta dogovoriti o delitvi premoženja ali skrbništvu nad skupnimi otroki. V takšnih primerih si pogosto vsak najame odvetnika, ki ga zastopa na sodišču in brani njegove interese. Postopek razveze se lahko zavleče tudi več let, če zakoncema ne uspe doseči sporazuma, kar lahko dodatno obremeni vse vpletene, še posebej otroke.

Poleg tega morata pokriti visoke stroške, ki so vezani na odvetniške storitve. Če zakonca že pred tožbo najameta odvetnika, je njegova naloga, da med njima skuša doseči sporazum glede delitve premoženja in skrbi za skupne mladoletne otroke.

Na kakšen način se ob razvezi zakonske zveze razdeli skupno premoženje?

Da bi razumeli proces delitve premoženja med zakoncema, je bistveno, da najprej razumemo, kaj vse sodi v skupno premoženje. Skupno premoženje je opredeljeno kot premoženje, ki sta ga zakonca ustvarila v času trajanja zakonske zveze. Omeniti je treba, da zakon na enak način opredeljuje tudi zunajzakonsko zvezo. To pomeni, da za zakonca, ki nista poročena, ampak že dalj časa živita skupaj, veljajo enaka pravila pri delitvi premoženja, kot če bi bila poročena.

V prvem koraku je treba določiti obseg skupnega premoženja, ki vključuje vse, kar sta zakonca pridobila med trajanjem zakonske zveze. Od te mase je treba odšteti skupne dolgove, preostanek pa se ob razvezi pravično razdeli med zakonca. Individualno premoženje posameznega zakonca se ne všteva v skupno premoženje. Sem sodijo nepremičnine ali premičnine, ki jih je zakonec pridobil pred poroko ali jih prejel kot darilo ali dediščino od svojih staršev. Prav tako osebni predmeti posameznega zakonca ne sodijo v skupno premoženje. Če pa sta zakonca nepremičnino pridobila skupaj med trajanjem zakonske zveze, ta spada v skupno premoženje in se ob ločitvi ustrezno razdeli.

Na kakšen način se izda sklep o delitvi skupnega premoženja?

Delitev skupnega premoženja se zaključi s sklepom, ki ga izda sodišče. Sklep lahko sodišče izda na podlagi dogovora med zakoncema ali pa samo pride do končne odločitve o tem, koliko bo posamezni zakonec prejel. V primeru razveze zakonske zveze s tožbo sodišče preučuje vse dokaze in dokumentacijo ter na koncu sprejme odločitev, kdo po prejel posamezni delež. V praksi se sodišče najpogosteje odloči, da se bo skupno premoženje razdelilo na dva enaka dela, lahko pa se zgodi, da večji del prejme eden izmed zakoncev. V tem primeru mora ta zakonec dokazati, da obstajajo upravičeni razlogi za neenakomerno razdelitev premoženja ob razvezi zakonske zveze.

Sodišče se pri svoji odločitvi ne opira le na dohodke posameznega zakonca, ampak v zakup vzame tudi številne druge dejavnike, kot so skrb za skupne otroke, družino in gospodinjstvo. Delitev skupnega premoženja torej ni le stroga matematična operacija, ampak gre za skupek številnih mehkih dejavnikov, ki jih je treba vzeti v zakup.

Kaj morata zakonca v primeru razveze zakonske zveze storiti, če imata skupne mladoletne otroke?

Če imata zakonca skupne mladoletne otroke, se morata pred vložitvijo vloge za razvezo obvezno zglasiti na centru za socialno delo (CSD). CSD preveri situacijo in opravi razgovor s staršema ter otroki. Ta razgovor je obvezen postopek za vse, ki se ločujejo in imajo skupne mladoletne otroke, ne glede na to, ali gre za sporazumno ali nesporazumno razvezo. Namen postopka je zaščita koristi otrok in pomoč staršem pri dogovoru o skrbništvu, stikih in preživnini.

CSD na razgovoru za mnenje vpraša tudi otroke in skuša najti najboljšo rešitev za nastalo situacijo. Ko napiše svoje mnenje, ga morata zakonca posredovati sodišču. Sodišče se pri končni odločitvi glede skrbništva opira predvsem na mnenje CSD. To še posebej velja, če se zakoncema glede skrbništva ne uspe dogovoriti samostojno. Enak postopek velja tudi za delitev premoženja, le da mora biti dogovor med njima sklenjen v obliki notarskega zapisa.

Ali je pred sklenitvijo zakona smiselno podpisati predporočno pogodbo?

Predporočna pogodba je pravni instrument, ki služi kot zaščita za primer razveze zakonske zveze. Ker je ločitev že sama po sebi čustveno zahtevna, lahko vprašanja, povezana z delitvijo premoženja, dodatno otežijo situacijo. Da bi se izognila morebitnim sporom, je smiselno, da zakonca že pred sklenitvijo zakonske zveze jasno določita glavne finančne in premoženjske temelje, ki bodo veljali v primeru ločitve.

Predporočna pogodba je smiselna predvsem v primeru, ko ima eden od zakoncev več premoženja kot drugi. Na ta način se zakonec zavaruje in jasno opredeli, katero premoženje je imel že pred sklenitvijo zakona in kaj mu v primeru razveze pripada. Seveda se mora drugi zakonec z vsebino predporočne pogodbe strinjati in jo tudi podpisati. V nasprotnem primeru je predporočna pogodba nesmiselna. Pri obstoju predporočne pogodbe ni več dileme, vezane na delitev premoženja. Seveda se lahko zakonca vnaprej dogovorita tudi glede skrbništva in takšen dogovor skleneta v obliki notarskega sporazuma.

Razveza zakonske zveze je precej čustven proces, ki lahko bistveno oteži življenje vseh vpletenih, predvsem otrok. Pomembno je, da se zakonca tega zavedata in skušata doseči sporazumni dogovor, da se razveza zakonske zveze zaključi kar se da hitro in brez nepotrebnih stroškov.

Priporočljivo je, da se zakonca pred oddajo vloge za ločitev posvetujeta z odvetnikom za ločitve, ki bo preučil njuno situacijo in svetoval najboljšo rešitev. S tem lahko zagotovita, da bodo pravice in interesi vseh vpletenih čim bolje zaščiteni ter da bo postopek ločitve potekal čim bolj pravično in brez nepotrebnih zapletov.